|
Izbira nadaljnjega izobraževanja, izbira poklica, oblikovanje kariere nasploh je razvojni proces in ne enkratni dogodek. Ne gre samo za eno odločitev, temveč za zaporedje odločitev, ki jih posameznik sprejema v daljšem časovnem obdobju, ko poskuša najti skladnost med svojo pripravo za kariero ter cilji in realnostmi sveta dela.
Dijake, ki se soočajo z vprašanji izbire nadaljnjega študija, zato v daljšem časovnem obdobju usmerjamo v spoznavanje samega sebe, primerno njihovi starosti in razvojni stopnji, ter v pridobivanje relevantnih informacij o specifičnih in objektivnih podobah zunanje stvarnosti (študijskih programih, značilnosti posameznih poklicev in poklicnih panog …).
Proces izbire določenega študijskega programa se naj bi zaključil s kompromisom med tistim, kaj je dijak spoznal o sebi, o svojih interesih, o sposobnostih, o prednostih, ki jih ima pred drugimi, ter njegovimi željami in danimi možnostmi. Izbira določenega študijskega programa pa ne pomeni nekaj dokončnega v smislu kariere, temveč proces kariernega odločanja ostaja odprt toliko časa, dokler se posameznik odloča ali pričakuje, da se bo odločal o svojem delu in karieri. Naš namen je tako mladostnike usmerjati v razvijanje strategij, ki ohranjajo njihove izbire odprte.
V procesu karierne orientacije poskušamo v dijakih zgolj sprožili proces dojemanja, s katerim se naučijo odločati tako, da postopoma gradijo svoje »notranje opazovanje« (to je zmožnost poznavanja lastnih sposobnosti in svojih psihičnih značilnosti), ter razčlenjevati zunanjo stvarnost v luči presojanja, ki vodi v prihodnost, nikakor pa ne odločati namesto njih.
Šolska psihologinja dijakom vsako leto že septembra v Katalogu izbirnih vsebin ponudi delavnice »Spoznavam sebe, načrtujem kariero«, cilj katerih je usposobiti dijake, da se naučijo spoznavati sebe, svoje sposobnosti in osebnostne lastnosti ter prepoznavati svoja močna področja, usmerjajo se v spoznavanje sveta dela in različnih poklicnih področij. Motivirajo se za dejavno načrtovanje karierne poti, učijo zbiranja, selekcioniranja in urejanja informacij o poklicih in študijskih programih.
Izhajamo iz prepričanja, da bolj ko bo posameznik poznal samega sebe – svoje lastnosti, sposobnosti, interese in želje, prednosti pred drugimi, večja je verjetnost, da se bo ob dobrih informacijah o značilnostih določenih poklicnih področij odločil za tiste nadaljnje izobraževalne poti, ki ga bodo tudi osebnostno zadovoljevale.
Vsako šolsko leto psihologinja za dijake zaključnih letnikov organizira vodene skupinske obiske Centra za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS), ki deluje v okviru brežiške enote Zavoda za zaposlovanje. V CIPS-u so na voljo številne informacije v zvezi z postopki vpisa na visokošolske in univerzitetne študijske programe, sistematizirani so opisi poklicev, informativna gradiva o tem, kako dobiti štipendijo, o obštudijskem življenju študentov…Dijaki lahko naredijo Test študijskih interesov in nato s psihologinjo analizirajo rezultate.
Številne koristne informacije lahko dobivajo tudi preko spleta in računalniškega programa Kam in kako, ki je na voljo tudi na vseh, dijakom dosegljivih računalnikih v gimnaziji; vsako leto obnovimo potrebno licenco za ta program.
Vsem dijakom zaključnih letnikov je, v okviru razrednih ur, podrobno predstavljen postopek vpisa na višješolske, visokošolske in univerzitetne študije in podatki iz analize vpisa iz preteklih let.
Da informacije ne bi bile nepregledne je nujna smiselna izbira ponujenih informacij glede na cilj in njihova ustrezna interpretacija. Dijaki imajo zato možnost individualnega študijskega svetovanja, po vnaprejšnjem dogovoru s šolsko psihologinjo, v katerih gre zlasti za ozaveščanje in verbaliziranje želja, hotenj, osvetlitev njihovih močnih področij ter povezovanju le-tega z značilnostmi in dosegljivostjo želenih študijskih izbir.
Dijaki se lahko vključijo tudi v dodatno psihodiagnostično obravnavo, v kateri z uporabo primernega instrumentarija razširijo svoje vedenje o sebi . V ta namen se uporablja predvsem Hollandov vprašalnik “Iskanje poklicne poti”, kot dopolnilo pa zvezek “Vi in vaša kariera”, po potrebi pa tudi različni osebnostni inventariji in testi inteligentnosti. Kot novost imajo letos dijaki tudi na razpolago pripomoček, ki jih vodi v lažje odločanje ob izbiri študijskih programov, najdete ga lahko TUKAJ .
V preteklih letih smo intenzivno sodelovali z družbo Posavc iz Brežic pri izvedbi projekta «Drugače o poklicih«, v okviru katerega smo po ugotovitvi interesov letno ponudili predstavitve več kot 25 poklicev. Dijaki so se udeleževali tudi predstavitev poklicev v nekaterih večjih podjetjih v Posavju in na Dolenjskem.
Dijake obveščamo o informativnih dnevih ter o sejemskih prireditvah kot so Podjetniška avtocesta, Končuješ šolanje - kam sedaj, Zaposlitveni sejem, ki se odvijajo v Posavju.
Na gimnaziji vsako leto organiziramo predstavitve različnih fakultet Univerze v Ljubljani, v Mariboru in na Primorskem, pa tudi samostojnih visokošolskih zavodov. V lanskem šolskem letu so se tako predstavile Naravoslovno tehniška fakulteta iz Ljubljane, Univerza Maribor s svojimi programi, Medicinska fakulteta iz Maribora, Fakulteta za humanistične študije iz Kopra, Fakulteta za logistiko, Fakulteta za elektrotehniko iz LJ in Fakulteta a energetiko iz Krškega.
V sodelovanju s Študentsko organizacijo iz Ljubljane predstavimo obštudijsko življenje študentov, možnost različnih pomoči, subvencionirane prehrane, bivanja …
Na koncu ne smemo pozabiti omeniti sodelovanja s starši, saj so ti zelo pomembni pri kariernem odločanju svojih otrok, pogosto mnogo bolj kot pa se tega zavedajo. Za starše v februarju pripravimo delovno srečanje, na katerem jih osvetlimo njihovo pomembno funkcijo in jim predstavimo postopek vpisa ter podatke iz analize preteklih let. Svetujemo jim, da se s svojimi otroci pogovarjajo o njihovih izbirah in o tem, kaj jih vodi ter jih soočajo z realnostjo. Uskladiti izbiro med študijskimi programi, ki vodijo do poklicev, ki so v družbi dobro nagrajevani, cenjeni in spoštovani in tistimi, ki zadovoljujejo trenutne psihične potrebe mladih – da so modni, posebni, drugačni …, je danes zaradi recesije in posledično družbenih možnosti, s katerimi smo soočeni, še težje, kot je bilo v preteklosti. Zadnja leta ugotavljamo da mladi ob izbiri ne upoštevajo realnih potreb na trgu delovne sile, zato potrebujejo nenehno soočanje z realnostjo, v kateri živimo. Iz tega razloga za letošnje leto načrtujemo tudi povezovanje z Regionalno razvojno agencijo za Posavje, od katere želimo dobiti aktualne podatke, pomembne za naše dijake.
Možnosti in priložnosti zato, da se bi dijaki lažje odločali na tej za njih tako pomembni prelomnici je dovolj, koliko jih bodo izkoristili, pa je odvisno zlasti od njih samih, od njihove aktivnosti in njihove odgovornosti do lastnega osebnega razvoja.
mag. Gordana Rostohar |