Intervju z evropskim poslancem Francem Bogovičem (SLS/EPP), nekdanjim dijakom Gimnazije Brežice
1) Tudi sami ste bili nekoč dijak Gimnazije Brežice. Kakšni spomini Vas vežejo na gimnazijska leta?
Srednješolska leta so zagotovo ena izmed najlepših let, leta prvih ljubezni, leta, ko je ves svet pred tabo. V Gimnazijo Brežice sem prišel iz male podeželske šole iz Koprivnice. Najprej sem imel strahospoštovanje do šole, porajala so se mi vprašanja, če bom zmogel, če so nas učitelji dovolj naučili v moji Koprivnici… Ko sem zapolnil nekatere vrzeli v znanju angleščine, pri čemer je bi prof. Tasič zelo uspešen (»Five Pages«), sem kaj kmalu samozavestno spoznal, da sem na dobri poti, da bom uspešen maturant brežiške gimnazije, na katero sem še danes zelo ponosen. Meni in številnim generacijam doslej je dala odlično izhodišče za nadaljnjo življenje, zato bodite tudi vi ponosni, brežiški gimnazijci! Uživajte lepa leta, v katerih ste, sklepajte prijateljstva, začnite prve ljubezni, ne pa pozabiti na šolske obveznosti.
2) Zaradi Coronavirusa so razmere v Evropi precej spremenjene. Kako trenutna situacija vpliva na Vaše delo? S pojavom novega koronavirusa in z razglasitvijo pandemije Covid 19 se je delo nas, evropskih poslancev, v letošnjem marcu dramatično spremenilo. Sredi marca je bilo konec z našimi tedenskimi potovanji v Bruselj ali Strasbourg, moje običajno poslansko delo pa se je tako postavilo v povsem druge in nove dimenzije, načine in oblike dela ter komunikacije.
Poslanci smo bili lahko prisotni v Evropskem parlamentu v Bruslju zgolj prvih deset marčevskih dni, nakar smo v zavetju svojih domov začeli delati na daljavo, prek digitalnih orodij. Tako imam zdaj redna zasedanja naše poslanske skupine Evropske ljudske stranke (EPP Group), zasedanja Evropskega parlamenta, novinarske konference in delovne kolegije z mojo ekipo sodelavcev le prek video konferenc, s pomočjo Skype-a, Zoom-a in drugih digitalnih orodij, ki omogočajo takšne sestanke in video srečanja za večjo skupino ljudi. Takšen način dela je novost tudi za sam Evropski parlament, saj se delo na daljavo izvaja prvič v zgodovini parlamenta, sproti se dopolnjujejo digitalne aplikacije za takšno delo, ki sploh ni predvideno v poslovniku o delu Evropskega parlamenta. Do pojava pandemije sploh ni bilo možno glasovanje na daljavo, ampak si moral biti fizično prisoten v plenarni dvorani Evropskega parlamenta. Pojavljajo se tudi številna vprašanja o kibernetski varnosti ob takšnem načinu dela. Sedaj spoznavamo tudi, kako pomembne so dobre širokopasovne povezave, saj številni kolegi v najrazličnejših državah nimajo dovolj dobrih povezav za delo na daljavo.
Čeprav delo od doma hkrati pomeni, da sem sedaj ves čas doma in me moji domači ne pogrešajo toliko kot prej, ko sem ponavadi štiri dni na teden preživel v Bruslju, pa moram priznati, da malce pogrešam dinamiko dela v Evropskem parlamentu, službena srečevanja v živo in izmenjavo mnenj ter izkušenj s kolegi iz vse EU. Vendar pa je tudi za vse nas, moje kolegice in kolege, zdaj ključno, da vse ukrepe, ki jih pripravljamo in sprejemamo za državljanke in državljane EU, pripravljamo in sprejemamo izolirano vsak za svojo domačo pisalno mizo.
3) Glede na to, da ste po izobrazbi inženir kmetijstva in da ste s kmetijstvom v svoji profesionalni poti ves čas tesno povezani, nas zanima, kakšne posledice bo virus po Vašem mnenju pustil na tem področju? V času pandemije Covid-19 se je tudi na zasedanju Evropskega parlamenta tema samooskrbe s hrano končno znašla v ospredju, poleg seveda samooskrbe z nujno medicinsko opremo in energijo. Sam namreč na izjemen pomen samooskrbe s hrano in prehransko varnost opozarjam že leta. Žal je za širše, tudi politično zavedanje o pomenu samooskrbe s hrano pokazala šele kriza, ki jo je povzročila ta pandemija. Pokazala nam je, kako je globalizacija ustvarila zelo krhek svet in kako en neviden, nov in zahrbten virus v nekaj tednih spravi na kolena celotno svetovno ureditev.
V Evropi in Sloveniji smo tako spoznali, kaj pomeni, če so vse kapacitete za izdelavo enostavnih zaščitnih mask le v Aziji. V Sloveniji denimo tudi solato in ostalo zelenjavo v zimskem in zgodnjem spomladanskem času uvozimo k nam iz Italije in Španije, ki sta v pandemiji s Covid-19 ravno najbolj prizadeti evropski državi. Upam, da bomo iz teh izkušenj potegnili prave nauke tudi za področje kmetijstva; da je nujna samooskrba Slovenije z lastno kakovostno hrano v vseh letnih obdobjih in da se moramo v primerih takih ali podobnih krizah znati prehraniti tudi z lastno hrano. Ta izziv seveda ni lahek in bo treba seveda sprejeti ustrezne politike za spodbujanje kmetovanja – tako na ravni Evrope kot Slovenije. Ocenjujem, da se bo v naslednjih letih marsikatera proizvodnja, ki se je preselila na druge konce sveta, predvsem v Azijo, zopet lokalizirala, oziroma vrnila nazaj v Evropo. Upam tudi, da bo slovenski potrošnik znal bolj ceniti slovensko hrano tudi po koncu pandemije, hkrati pa upam, da si bo v bodoče čim več ljudi uredilo zelenjavni vrt in pridelalo zelenjavo zase. Posamezniki, kot potrošniki, ali kot pridelovalci bomo usodno vplivali na to, kje bomo pridelali hrano, ki jo zaužijemo.
4) Letos boste tako dan Evrope prisiljeni preživeti doma. Kako ga boste obeležili?
Drži, letošnji dan Evrope bo prav tako poseben. Doslej sem v tednu pred dnevom Evrope po navadi sodeloval na številnih prireditvah, tudi obiskal dijake na povabilo kakšne šole … Letos za ta evropski praznik pripravljam video poslanico, ker pa bo praznik v soboto, ga bom zagotovo preživel tudi kaj na traktorju in v svojem sadovnjaku.
5) Zaradi narave svojega dela običajno veliko časa preživite v tujini. Ali v Sloveniji opažate katere prednosti, ki bi jih lahko v Evropi navedli kot primere dobre prakse? Slovenija je zagotovo ena najlepših evropskih držav, z zelo dobro ohranjeno naravo, z veliko kakovostnih in vsem dostopnih gozdov in z dovolj kakovostne pitne vode. V Sloveniji imamo vsem dostopno javno šolstvo, ki omogoča šolanje tudi tistim z nižjimi dohodki. V Sloveniji se naša družba ni preveč razslojila, pri nas ne vidiš toliko brezdomcev, kot jih množično srečujem na bruseljskih ulicah, razlike med plačami pa niso tako velike, kot so v drugih državah. Razlika med plačami, ki jih prejemajo moški in ženske, je ena najmanjših v Evropi. Pandemija in posledično omejitveni ukrepi, ki jih je sprejela Vlada Republike Slovenije, je pokazala, kako so na hitro na preskušnji medčloveški odnosi, ko so sosedje začeli prijavljati tiste, ki niso spoštovali ukrepov, v družini je bila »prisilna bližina« kar naenkrat razlog za prepire. V Sloveniji se vse prevečkrat ne zavedamo teh prednosti, ki jih ima naša družba, jemljemo jih kot samoumevne, nam bi naj kar pripadale. Sploh ne vemo, da marsikje nimajo teh prednosti, ki pomembno vplivajo na povezanost družbe.
Kriza je prav tako pokazala, da je bilo bivanje na vasi, na podeželju v teh tednih pravi privilegij, saj nisi čutil utesnjenosti, ki se je zgodila v velikih mestih. Ne da bi koga ogrožal, si lahko šel v naravo, na sprehod, opravil marsikatero delo, ki je prej čakalo meseca, leta. Sam lahko mirno rečem, da niti enkrat v teh zadnjih dveh mesecih nisem imel težav, kaj bi počel, kako bi se zaposlil …Kakovostno sem porabil »prisilno prizemljitev«, ker nisem mogel odleteti v Bruselj ali Strasbourg. Prav zato je naša prednost zagotovo tudi to, da imamo, v primerjavi z večino drugih evropskih držav še relativno enakomerno poseljeno podeželje, s kakovostno infrastrukturo. Ravno zaradi opažanja trendov v Evropi, kjer se mnogo prebivalcev seli s podeželja v velika mesta, evropske prestolnice, in z namenom, da bi tudi v Sloveniji to preprečili, sem v Evropi in Sloveniji zagnal svojo iniciativo za Pametne vasi. Njen glavni namen je zmanjšati izseljevanje ljudi iz podeželja v mesta in v bogatejše dele EU. Podeželje bo ostalo poseljeno, če bomo zagotovili delovna mesta in primerljivo kakovost bivanja, kot je v mestih. Za dosego tega cilja so odgovorne občine, regije, države, EU pa to želi podkrepiti s konceptom Pametnih vasi.
Vesel sem, da sem s pobudo Pametnih vasi uspel prepričati odgovorne v EU, da je nujno ideje tega koncepta zapisati v prihodnje evropske politike, in sicer za različna področja.
Kot smo spoznali tudi v koronavirusni krizi, so dobre širokopasovne in digitalne tehnologije danes ključne, da se tudi ljudje lahko šolamo na daljavo, delamo na daljavo …, in da imajo tisti s slabšo dostopnostjo do interneta ali ustreznih računalniških pripomočkov lahko v danih kriznih razmerah zato velike težave pri delu ali učenju.
Zato je dostopnost sodobnih tehnologij in konceptov tudi čim širše na podeželju zelo pomembna, in to opozarjam že vseskozi tudi v mojem konceptu Pametnih vasi. Z njimi bi v danih kriznih razmerah marsikod lažje delovali od doma, v nekriznih časih pa zajezili izginjanje delovnih mest na podeželju in spodbujali ustvarjanje novih, ki bi ljudem omogočala prihodke, primerljive tistimi v mestih. Zato je treba izkoristiti vse razpoložljive vire in znanja ter jih interdisciplinarno povezati, da bi dosegli razvoj na področjih kmetijstva, mobilnosti, zdravstva, sociale, turizma in energetike.
Slovensko podeželje je že danes eno najlepših v državah EU in bo lahko tudi s pomočjo koncepta Pametnih vasi vzor evropskemu in svetovnemu podeželju v prihodnje.
6) Želite ob koncu in ob dnevu Evrope še kaj sporočiti dijakom, ki Gimnazijo Brežice obiskujejo sedaj?
Izjemno me veseli, da Gimnazija Brežice vsako leto sodeluje v projektu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta. S tem projektom imate mladi zagotovo možnost še bolje spoznati Evropsko unijo, njeno poslanstvo, mehanizme delovanja itd.
Edinstveni način življenja, kot ga imamo danes v EU, ne obstaja nikjer drugje na svetu. EU je namreč še vedno najuspešnejši mirovni projekt v zgodovini, ki se je zelo izkazal tudi pri gospodarskem sodelovanju med državami, ki so se nekoč stoletja bojevale med seboj, zmanjševanju razvojnih razlik med državami, odprtih notranjih mejah, prostem notranjem trgu blaga in storitev, skupni valuti evro, razvoju mobilnosti … Od 2. svetovne vojne naprej EU zagotavlja stabilnost in blaginjo, dvignil se je življenjski standard. EU je evropskim državljanom omogočila stvari, ki so bile še pred dvema desetletjema nepredstavljive. Seveda so pred Evropo tudi vedno znova novi izzivi, kot je bil denimo Brexit ali pa pritiski nezakonitih migracij na zunanje meje EU. Trenutna kriza s pandemijo Covid-19 pa za Evropo pomeni prvo tako obsežno krizo, po 2. svetovni vojni. Zagotovo bo imela, in že ima, velikanske posledice za gospodarstvo, socialo … Ključno pa je, da se tudi v tej krizi zanesemo na temeljne vrednote, zaradi katerih je Evropska unija ustanovljena. Med njimi je ključna solidarnost. Čeprav je bilo ravno vprašanje solidarnosti za hip zamajano, ko v začetku Nemčija in Francija s svojo zaščitno opremo najprej nista hoteli pomagati s koronavirusom hudo prizadeti Italiji zaradi skrbi, da opreme ne bosta potem imeli dovolj za svoje zdravstvene potrebe. Na srečo sta priznali napako, razumem, da je šlo v začetku za paniko glede zaščitne opreme pri večini EU držav, in veseli me, da smo že v naslednjih korakih razpravo v EU usmerili na temelj solidarnosti in v tem duhu tudi že sprejeli prve ukrepe za pomoč državam članicam EU pri odpravljanju pandemije Covid-19.
Evropska unija je nastala na pogorišču druge svetovne vojne, ko je bilo ljudem v Evropi najtežje. Desetine milijonov ljudi je umrlo med vojno, domovi so bili porušeni, ljudje so umirali zaradi lakote. Hvala bogu nam danes nič ne manjka, včasih pa pogrešam pri ljudeh hvaležnost za to, da v Evropi živimo v tako ljudem prijaznem času. Naj nam bodo sporočila, ki nam jih je poslal zahrbten virus, tudi dovolj veliko opozorilo, da ni nič samo po sebi umevno, da nam pravice in dobrine ne pripadajo same po sebi, ampak da se je treba za vsako stvar potruditi, kdaj znati potrpeti, pa tudi biti hvaležen.
Ob dnevu Evrope vsem dijakinjam in dijakom Gimnazije Brežice, vašim učiteljicam in učiteljem ter vsem zaposlenim iz vaše šole, vašim domačim, želim, da dan preživite lepo iz z zavedanjem, da osnovne evropske vrednote negujemo in krepimo lahko vsi, prav vsak izmed nas, tukaj in zdaj, danes in jutri ter prav sleherni dan. Skupaj se zavedajmo tega, da Evropa takšna, kot jo poznamo danes, nikakor ni samoumevna. Zanjo, za evropski način življenja se moramo truditi vsak dan in vedno znova, in jo moramo razvijati v še boljšo Evropo.
***
Kontakti pisarne evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP)
Pisarna poslanca Evropskega parlamenta Franca Bogoviča (SLS/EPP)
Gospodinjska 8, 1000 Ljubljana, Slovenija
Splet: www.bogovic.eu, http://www.europarl.europa.eu/meps/sl/125004/FRANC_BOGOVIC_home.html
E-pošta: info@bogovic.eu, franc.bogovic@europarl.europa.eu
Twitter: www.twitter.com/Franc_Bogovic
Facebook: www.facebook.com/FrancBogovic.SLS
Instagram: www.instagram.com/francbogovicslo_eu/
***
Še enkrat najlepša hvala za sodelovanje.
Lep pozdrav, Lea Petrišič
